S tokratnega plenarnega zasedanja EP v Strasbourgu

Pred evropskimi volitvami, ki bodo potekale v Sloveniji 7. junija, smo se poslanci še predzadnjič sestali v prostorih Evropskega parlamenta v Strasbourgu. Stroški uporabe mobilnih telefonov, električna energija, zdravje, izkoriščanje gozdov in pravice potnikov v avtobusnem in pomorskem prometu so zagotovo teme, ki so še kako pomembne za vsakega od nas, zato začenjamo z njimi.

Najprej dobra novica za vse, ki potujete in uporabljate mobilni telefon v tujini. Stroški njegove uporabe v tujini se bodo v naslednjih letih še zniževali. Se še spomnite, da smo morali slovenski uporabniki slabi dve leti nazaj v sosednjih državah članicah EU - Avstriji, Italiji in Madžarski - plačevati med 70 centi in 1,38 evra na minuto za klice v Slovenijo? Danes nam lahko mobilni operaterji, zahvaljujoč uredbi, ki smo jo junija 2007 sprejeli v Evropskem parlamentu, zaračunajo le še 46 centov na minuto, od julija letos pa le še 43 centov. To uredbo smo sedaj v Parlamentu podaljšali in razširili. To pomeni, da bo treba čez dve leti za klic odšteti še manj, in sicer le 35 centov, hkrati pa se bodo z letošnjim letom znižali tudi stroški za prenos SMS-ov in podatkov. Za povrh bomo lahko že čez slabo leto dni bolje nadzirali stroške porabe v tujini tako, da bomo določili, koliko smo pripravljeni zapraviti za telefoniranje. Mobilni operater nas bo moral opozoriti, ko se bomo temu znesku približali oziroma ga izkoristili, in če ne bomo zvišali zneska, preprosto ne bomo mogli več telefonirati.

Položnice nas vsak mesec vedno znova pričakajo v poštnem nabiralniku ali pa na bančnem računu. Verjetno se tudi vi sprašujete, kako zmanjšati izdatke zanje. Pri električni energiji lahko precej naredimo z bolj varčno uporabo (npr. varčne žarnice), ne smemo pa pozabiti, da imamo porabniki od julija 2007 naprej možnost, da sami izberemo, od koga bomo kupovali elektriko. In po zadnji analizi, ki jo je aprila letos objavilo slovensko Ministrstvo za gospodarstvo, se vam splača dobro pogledati račun za elektriko in ga primerjati z drugimi ponudniki, saj so razlike v cenah za isto porabo občutne. Na ravni Evropske unije pa ravno sedaj sprejemamo zakonodajo, ki bo med drugim zagotovila, da boste lahko ponudnika elektrike ali zemeljskega plina zamenjali hitro (najkasneje v treh tednih) in zastonj. V Parlamentu se še zavzemamo, da je treba socialno šibkejšim prebivalcem s posebnimi ukrepi zagotoviti dostop in uporabo elektrike.


Šele ko zbolimo se običajno res zavemo, kako pomembno je zdravje. In takrat si seveda želimo, da bi lahko imeli dostop do zdravljenja in zdravstvenih storitev, ki bi nam čim prej povrnile zdravje, ne le doma, ampak tudi v tujini. Zdravljenje v tujini pa je povezano s številnimi odprtimi vprašanji. Ali mora zdravljenje v tujini odobriti zdravstvena zavarovalnica, kolikšen del stroškov zdravljenja mora oziroma naj bi pokrilo nacionalno zdravstveno zavarovanje in koliko mora pacient plačati iz svojega žepa, kako in kje se pritožiti, če je pri zdravljenju v tujini šlo kaj narobe ipd. Na ta vprašanja bo odgovorila nova Direktiva o uveljavljanju pravic pacientov na področju čezmejnega zdravstvenega varstva, ki bo tudi poenostavila razne postopke.

V Sloveniji pokrivajo gozdovi skorajda 1,2 milijona hektarjev in Slovenija je tretja najbolj gozdnata država v EU, za Švedsko in Finsko. Leta 2007 smo po uradnih statističnih podatkih posekali nekaj več kot 3 milijone kubičnih metrov lesa. Žal pa se še zmeraj veliko lesa poseka na črno. Tako naj bi okrog 20 do 40 % svetovne proizvodnje industrijskega lesa bilo posekanega nezakonito in zato obstaja nevarnost, da bi nekatere gozdove izsekali. Gozdovi so pomembni pri varovanju okolja, hkrati pa dajejo tudi zavetje številnim živalim. Z novo uredbo želi Evropska unija preprečiti, da bi lastniki gozdove pretirano izkoriščali. To naj bi med drugim dosegli z boljšim nadzorom nad sečnjo in kaznimi, kot so npr. denarne kazni, odvzem lesa ali prepoved trgovanja z lesom in lesnimi proizvodi.

Precejšen del tokratnega zasedanja smo poslanci namenili temam, povezanim s prometom. Kot potnike vas bo verjetno razveselilo, da naj bi v prihodnje imeli več pravic, ko boste potovali z avtobusom ali z ladjo. Gre za odškodnino, do katere boste upravičeni, če bo imel prevoznik zamudo ali pa v primeru smrti. Opozoriti je treba le, da naj bi pravice za avtobusni prevoz veljale le za mednarodne in nacionalne storitve, ne pa tudi za mestno, primestno ali regionalno vožnjo. Nekaj dobrih novic pa se lahko nadejajo tudi tisti, ki opravljajo prevoze s tovornjaki. Pri mednarodnih prevozih se lahko zgodi, da je tovornjak napolnjen le v eno smer, domov pa se vrača prazen. To finančno obremenjuje prevoznike, neugodno pa je tudi za okolje. Po mnenju Parlamenta bi bilo problem mogoče delno olajšati tako, da bi tovornjaki, ki se z mednarodne vožnje vračajo brez tovora, na poti domov opravili nekaj prevozov v državah, skozi katere potujejo. Na primer, prevoznik, ki je peljal stvari na Dansko, bi lahko na poti nazaj opravil tudi nekaj prevozov znotraj Nemčije ali Avstrije. To so t.i. kabotažni prevozi, kjer sta začetek in konec vožnje v isti tuji državi.

Med temami, ki smo jih obravnavali, so bile tudi posledice in ukrepi za zmanjšanje posledic finančne in ekonomske krize, ki žal bremeni vedno večje število ljudi. Poslanci smo razpravljali o uredbi, s katero želimo izboljšati poslovanje bonitetnih agencij, izboljšati njihovo neodvisnost in preglednost poslovanja ter posredno prispevati k stabiliziranju gospodarstva in omejiti finančno krizo. K sedanji ekonomski krizi je precej prispevalo dejstvo, da so finančne institucije dolgo časa odobravale kredite številnim posameznikom in podjetjem, ki še zdaleč niso bili kreditno sposobni. Še posebej za posojilodajalce je pomembno, da agencije izdelajo čimbolj verodostojne ocene. Ko daje kredit, mora namreč vedeti, ali bo posojena sredstva dobil vrnjena. Tudi za vsakega od nas je pomembno, da vemo, ali je banka, kjer imamo svoje prihranke, zanesljiva in zaupanja vredna. Žal pa je v bonitetnih agencijah prihajalo do številnih nepravilnosti, zaradi česar so bile ocene neustrezne, kot na primer: uporaba neustreznih modelov, površnost, nezadosten nadzor, neusposobljenost analitikov, konflikt interesov ipd. Nova uredba bi naj poskrbela, da se to v prihodnje ne bi več dogajalo.

Na tokratnem zasedanju smo podprli predlog o skupnem okviru EU za jedrsko varnost in se seznanili s predlogom Komisije o tem, da naj bi države poskrbele za zaloge surove nafte in naftnih derivatov, ki bi zadostovale za najmanj 70 dni porabe oziroma 90 dni neto uvoza. Del zasedanja pa smo namenili razmeram v Bosni in Hercegovini ter stabilnosti na zahodnem Balkanu.